Zastonj in brezplačno

Dan današnje dni imam občutek, da je vprašanje koristnosti izpostavljeno bolj kot kadarkoli prej. Morda zaradi kulturno in ekonomsko pogojenega okolja v katerem živimo, kjer je potrebno po eni strani upravičiti obstanek posameznika z določenim prispevkom širši družbi ne glede na vsebino le-tega. V podjetjih, kjer je učinkovitost nazorno merjena in beležena, se ji pripisuje težo za doseganje rezultatov, ter temu primerna nagrada. Vsaj v večini bolj uspešnih podjetij. Veliko vlogo pri tem igra denar, lastna funkcija denarja kot pokazatelja in hranilca vrednosti je že tako globoko vkoreninjena v našo podzavest, da dnevne odločitve, malce posplošeno, sprejemamo na podlagi ROI (return on investment), verjetno na povsem nezavedni ravni ne glede na to ali smo se kdaj srečali s tem pojmom ali ne.

Z vidika vodenja gospodinjstva ali podjetja, določanja časovno opredeljenih izdatkov glede na prilive in možnosti odstopanj od privoščljivih cen izdelkov ali investicij in vodenja računov je seveda to več kot upravičeno. Kaj pa takrat, kadar se pojavi pred nami možnost, pri kateri odločitve ni moč izpeljati na podlagi modela povrnjene investicije ali pa zgolj nismo dovolj spretni z njegovo uporabo, da bi lahko upoštevali in vanj zajeli vse potrebne dejavnike?

Glede na trenutne vse pogosteje opevane razmere na trgu dela, kjer so še posebej na udaru družboslovci, pomanjkanja delovnih mest, visoke stopnje brezposelnosti ne le mlajše generacije, posledice gospodarske krize, krčenja proračunov v podjetjih in javnem sektorju, prevladuje kar dobra mera pesimizma in nizkih pričakovanj a kljub temu imam občutek, da vsaj večina to sprejema zgolj kot neko slabo novico in ji ne posveča kaj dosti pozornosti dokler se ne sreča z vprašanjem prve (ali naslednje) zaposlitve. Po navadi je zato prvo srečanje s kadrovikom, seveda v kolikor je prestana prvotna ovira prijave in selekcije, lahko zelo usodno. Namreč pri vprašanju glede delovnih izkušenj se lahko le redki sveži diplomanti pohvalijo s kopico projektov in vlog ter različnih timov, kjer so sodelovali in so lastne kompetence prišle do izraza ter so jih imeli možnost izboljšati in/ali nadgraditi. Na žalost pri večini razpoložljivih del, katere lahko zasledimo na mnogih študentskih servisih se nam te možnosti ne ponujajo ravno v izobilju, vsaj v večini primerov je kriterij količina oddelanih ur in zaslužek, ki je s tem povezan. A kljub temu, se vedno izkaže, da obstaja kopica posameznikov, ki ima že kar obširen seznam izkušenj z različnimi projekti, lastnimi podjetnimi iniciativami in nenazadnje izkušnjami z vodenjem projektov in ekip. Slednji so v očeh kadrovika vedno bolje obravnavani kandidati  in jih izberejo pred ostalimi. Da v takem primeru ne bi krivili vseh razen nas samih in kovali nove teorije zarote ali pripisovali razplet vezam in poznanstvom, kot da je to nekaj česar si ne zmoremo ustvariti tudi sami, se je potrebno pri vsaki taki izkušnji vprašati naslednje. Kaj je bil glavni razlog zakaj me niso sprejeli in kaj lahko naredim, da to izboljšam v prihodnje? Če se vam odgovor ne ponudi sam, ali vam kadrovik postreže s kakšnim politično korektnim in diplomatskim odgovorom, jih lahko to direktno vprašamo. Ne vidim nikakršnega razloga zakaj nam ne bi odgovorili iskreno, “kaj jih/vas/nas pravzaprav to stane?”

Zanimivo je, da sem srečal mnogo posameznikov s tovrstnimi ali ne obstoječimi izkušnjami, katerim se zdi ideja o volunterstvu skrajno nesmiselna oziroma se pojavi vprašanje : koliko me plačate? No, dejstvo je, da takega posameznika ne bi sprejeli na razgovor za voluntersko delo. Kakšna je verjetnost, da ga bo kdo zaposlil v svojem podjetju?

Lastne izkušnje z volunterstvom pričajo o nečem drugem. Dejstvo, da nekaj delaš zase oziroma nek višji cilj je prvi pogoj, da si pri tem uspešen, saj priča o “odnosu” oziroma poda odgovor na vprašanje, pa naj zveni še tako klišejsko : kaj je tvoja strast? V kolikor se prepoznaš kot eden izmed mnogih, ki svoje strasti pravzaprav še niso odkrili in samega sebe ne poznaš tako dobro, da bi ocenili v čem si dober, potem je to zagotovo ena izmed priporočljivih poti. Če odstraniš oviro, ki pravzaprav zakriva pogled na to, kaj si želiš delati v življenju in v čem si dober, potem se slika naenkrat zjasni in skristalizira, kakor da nikoli nisi pravzaprav dvomil v to. Ta ovira se morda skriva v preobleki denarja, tudi v Herzberg-ovi teoriji je pojem denarja definiran, kot higienski faktor čigar vpliv na motivacijo je zelo kratkotrajne in relativno majhne narave, je pa vsekakor neizogibno nujen; nenazadnje si je potrebno zagotoviti obstoj. Skratka, kadar se v enačbi pojavi vprašanje prihodnosti, je potrebno vključiti nefinančne spremenljivke, kot so osebnostni in profesionalni razvoj, mreža novih poznanstev, merljive izkušnje in znanje, ki ga pridobimo.

Torej če povzamemo celoten, močno karikiran, brezplačen a ne zastonj prispevek : Naslednjič, ko mi nekdo nekaj ponujajo zastonj, se vprašam če ima morda v mislih brezplačno ali pa je situacija zgolj ironična.

Advertisements

Comment ?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s